O geografskih informacijskih sistemih

Iz SDMS
Skoči na: navigacija, iskanje

Splošno o GIS-u

Geografski informacijski sistemi (GIS-i) se uporabljajo na področjih geodezije, javne infrastrukture, urbanizma, geologije, prometa, kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, ekologije, statistike,... Omogočajo uporabo različnih metod obdelave podatkov z grafično ali analitično predstavitvijo. Zelo so primerni kot orodje za delo različnih služb ali dejavnosti na nivoju podjetij, lokalnih skupnosti, mesta, regije ali države, kot so na primer vojska, policija, stanovanjski skladi, politične, kulturne in športne aktivnosti, zdravstvo in šolstvo, izdajanje potrdil, raziskovalne in znanstvene dejavnosti,... Prostorski informacijski sistem sestoji iz podatkovnih plasti (layer / coverage). Nekatere od njih uporabljamo samo za grafično predstavitev, lahko pa vsebujejo kakršnekoli informacije. Osnovne funkcije GIS-a so: interaktivno vnašanje, popravljanje in brisanje podatkov, prenos podatkov v ali iz zunanje baze podatkov, direkten dostop do standardnih podatkovnih baz, risanje načrtov, ki vsebujejo različne informacije, prostorsko orientirane podatkovne analiz (SQL) podatkovna analiza, povezava z drugimi aplikacijami,...

Pristop k GIS-u

Geografski informacijski sistem (GIS) je zbir podatkov o prostoru, ki se prezentirajo v obliki matematično definiranih entitet, točke in vektorja, kot nosilca podatkov, kar imenujemo vektorski GIS. Njuna vidnost v prostoru je osnovni temelj Prostorsko informacijskega sistema. Entiteta vektor se lahko pojavlja tudi kot polilinija ali poligon, kar dodatno poveča vidnost GIS-a. Obstajajo tudi takoimenovani Rasterski GIS-i, vendar v večini premerov le kot podlaga vektorskemu GIS-u. Pravilno poznavanje GIS sistema je predpogoj za njegovo funkcioniranje. Pravilen pristop k izgradnji GIS okolja rešuje večino problemov, ki se pojavljajo, zato je predhodno priporočljivo opraviti celovito analizo podatkov, strukturo slojev in atributov, ter način prezentacije rezultatov. Za uspešno izgradnjo GIS okolja je priporočljivo predhodno opraviti test na 'papirnem GIS-u', ter že v tej fazi eleminirati večino stranskih vplivov na kvalitetno GIS okolje. Pred pričetkom izgradnje GIS okolja je potrebno poznati GIS orodje, s katerim delamo, ker le tako lahko uspešno zaživi GIS. Ne delajte 'na pamet', pazljivo preberite priročnik, udeležite se tečajev, ki se organizirajo v ta namen, kjer vam bodo naši strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami pri izgradnji GIS sistemov pomagali, da pravilno pristopite k delu. GIS okolje ni CAD okolje. V GIS okolju ima vsak podatek svoje mesto in pomen, in se ga kasneje ne da ignorirati, ker skupaj z ostalimi podatki tvori logično in miselno celoto. Vsak podatek zase ne pomeni mnogo, skupaj z ostalimi pa veliko. Kvalitetno GIS okolje nam lahko bistveno poenostavi dosedanje delo, zato GIS okolja ne zanemarjajte, skrbite, da bodo podatki vedno ažurni, kajti le ažurno GIS okolje nam lahko vrača vloženo delo. Pogoj za vidnost podatkov je geokodirana entiteta, točka ali vektor, zato je nujno da podatke urejate v koordinatnem sistemu, ki je lahko poljuben ali predpisan. Za področje Slovenije se v večini primerov uporablja GK koordinatni sistem.

Zakaj potrebujemo GIS

Ponavadi ostane zaradi obsežnosti prostorskih podatkov veliko dejstev, ki bi jih lahko dobili s podrobno analizo le-teh, skritih. Kompleksne analize brez pomoči računalnika so navadno zelo zamudne. Računalniški pristop k opisani problematiki je koncept prostorskih informacijskih sistemov. Osnovni koncept tehnologije prostorskih informacijskih sistemov je povezava atributnih podatkov, vezanih na objekte v prostoru, s prostorskimi podatki o teh objektih. Kot vsi drugi informacijski sistemi morajo tudi prostorski informacijski sistemi omogočati pretok informacij v sistem in iz sistema. Pretok informacij v sistem je pri prostorskih podatkih najzahtevnejši del (zajem podatkov) dobivanje informacij pa najfascinantnejši.

Osebna orodja